1001 film preden umrem

Po daljšem premoru od tisočinenega filma, nadaljujem svojo filmsko potovanje po zgodovini sedme umetnosti. Kako bolje nadaljevati, kot pa z ultimativno klasiko, komedijo z junakoma mojega ranega otroštva. Stenli in Oli, kot smo ju klicali, sta večna, tako kot Chaplin.

Sons Of The Desert (1933)

Sons Of The Desert (1933)

Dobro uro trajajoč rollercoaster situacijske komedije s klasičnim S & O zapletom.Da bi lahko šla na konvencijo kluba Sons of the desert, se zapletata v nemogoče laži, iz katerih se skušata izvleči z novimi lažmi, a je povsem odveč pripomniti, da se tako le že globlje zapleteta v brezizhodno situacijo.

Must see!

  • Share/Bookmark

Film Božanski dnevi je prvi masterpiece nenavadnega režiserja Terrenca Malicka. O Malicku se je lani veliko govorilo, še več pa o njegovem filmu Drevo življenja. O tem filmu vemo skoraj vse, tudi če ga niste videli, veste vsaj to, da je v Cannesu prejel zlato palmo in da v njem igra Brad Pitt. Kaj pa vemo o Malicku? Bolj malo, saj se ta samodržec ne želi pojavljati v javnosti in javnih občilih, če pa že privoli v kakšen intervju, potem noče govoriti o svojih filmih, o zasebnosti itd. Introvertiranec, ki svoje kreativne presežke raje izraža v filmih, kot pa pred občinstvom. Tako npr. lani ni prišel niti po zlato palmo.

Malick je predstavnik t.i. holywoodske renesanse in ki se navdušuje nad simetrično kompozicijo, njegovi filmi so polni posnetkov pokrajin, narave. Pravi mojster je pri uporabi svetlobe in barv. Prav Božanski dnevi so dokaz, kako skrbno se je lotil snemanja, ki naj bi bilo po pričevanju prisotnih precej naporno, saj so morali čakati na popolne pogoje za snemanje, tj. pravo svetlobo. Očitno je bilo vredno truda, saj film enostavno izgleda božansko, barve so fantastične, prizori tudi in kjerkoli bi v filmu pritisnil na premor, bi si lahko naredil razglednico ali fototapeto. Tudi zaradi tega je film postal klasika ameriške filmske produkcije.

Days Of Heaven (1978)

Days Of Heaven (1978)

Zgodba se odvija sredi I. svetovne vojne, pripoveduje pa jo 17-letna Linda Manz, ki ima tako zanimiv glas in naracijo, da bi jo lahko poslušal do onemoglosti. Bill (mladi Richard Gere) in njegovo dekle Abby (Brooke Adams) ter njena sestra (zgoraj omenjena pripovedovalka), se pred težavami zatečejo na plantažo, kjer najdejo delo na polju. Dneve preživljajo ob trdem delu a v idiličnem okolju. Bill in Abby se pretvarjata, da sta brat in sestra, a brez prave vizije o prihodnosti, se zapleteta v ljubezenski trikotnik z lastnikom plantaže (Sam Shepard). To je bolj ali manj vse, kar se zgodbe tiče in na prvi izgled ni ne vem kako posebna. Res ni. Poseben je način, kako jo poda Malick.

Malicka je snemanje filma očitno tako izčrpalo, da je svoj naslednji film The Thin Red Line posnel šele 20 let kasneje, Božanski dnevi pa so zagotovo eden mojih najljubših filmov sploh in imel sem srečo, da sem ga lahko prejšnji teden videl celo na velikem platnu!!!

  • Share/Bookmark

Dean Potter je trenutno en največjih zvezdnikov med plezalci. Že pred časom sem gledal nek dokumentarec o njegovem slackline-anju, mislim, da je bil naslov Skywalker, kjer ga spremljamo med izzivanjem gravitacije na najlonski vrvici, razpeti visoko nad tlemi. Pravzaprav se temu ne reče več slackline temvče highline. Če se prav spomnim, je termin vpeljal prav Potter.

Tudi v kratkem filmu Fly Or Die, si Potter izmisli povsem nov “šport”. Združi namreč prosto plezanje in BASE skoke. Nastane free BASE. Gre za idejo, ki jo je prav on prvi udejanil. Plezalec se smeri loti brez varovanja, samo z malim  padalom na hrbtu. Ko torej popustijo mišice ali se odlomi skala, se odrineš in letiš. In, kot sam pravi, najslabši možni izhod spremeniš v najboljšega: leteti!!!

Film je bil prikazan na domžalskem Festivalu gorniškega filma, sam pa sem ga imel priložnost videti pretekli torek v celjskem Metropolu. Sledil mu je še Berhault (2008), a o tem kdaj drugič. Sicer pa za februar in marec obljubljajo še dva podobna sklopa. Več na spletni strani kina.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Sem fen Françoisa Ozona. Priznam. Kratkomalo mi je blizu njegov smisel za humor. Lani me je blazno navdušil Ricky, tokrat sem užival ob Gospodinji. Ujel sem še zadnjo predstavo v Metropolu, preden je film odšel naprej po art kino mreži (ta teden na sporedu v izolskem Odeonu).

Potiche (2010)

Potiche (2010)

Lepo je videti skoraj 70-letno gospo v tako dobri formi. Catherine Deneuve je namreč žena, mama, predvsem pa gospodinja svojemu nezvestemu možu, lastniku tovarne. Med njima že zdavnaj ni več strasti, energije, volje, ljubezni, klasična zgodba v stilu keeping up appearances. Nekega dne ga delavci tovarne ugrabijo, na čelo podjetja pa se po nasvetu bivšega ljubimca in zdajšnjega župana (Gérard Depardieu), predvsem pa komunajzerja, zavihti prav gospodinja.

Sproščen filmček za konec napornega tedna.

  • Share/Bookmark

Vsekakor en od mojih najljubših filmov vseh časov in verjetno tudi med mojih top 10. Buster Keaton v najboljši formi. Državljanska vojna v Ameriki, na eni strani imamo jug, na drugi sever, povezuje pa ju železnica. Prav železnica s svojo težko mašinerijo je tokrat poligon Keatonovih genijalnih vragolij. Tudi romantična plat filma je prepričljiva in z lahkoto se poistovetimo z Busterjem in začutimo ljubezen do Annabelle. Predvsem pa se čuti Keatonovo globoko razumevanje publike, ki ji pripravi uro in pol nepozabne filmske izkušnje. Ljubezen, lokomotiva & rock’n'roll.

  • Share/Bookmark

Jutri, torej v torek, 17. januarja, bosta v celjskem Metropolu na ogled dva filma z gorniško tematiko. Ker sem navdušen pohodnik, si ju bom zagotovo ogledal.

Na sporedu bosta Fly or Die in Berhault. O Deanu Potterju sem že gledal par dokumentarcev in tip je totalni norec. Pleza brez varovanja, z malim padalom na hrbtu, izumil je povsem nov šport oz. različico slack line-a. Vrv namreč napenja visoko nad prepadi, tako da se zdaj temu reče high line. Po tisti najlonski vrvici hodi kot balerina. Seveda, večkrat brez varovanja. V glavnem, komaj čakam…

O Patricku Berhaultu pa še ne vem ničesar, razen to, da je leta 2004 skrivnostno izginil na štiritisočaku Domu.

Povezava do dogodka je tukaj.

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

Tale post naj služi kot opomnik za vse zainteresirane.

Še danes pa si bom doma privoščil kak nemi film iz knjige 1001 film…

  • Share/Bookmark

Kratki film, ki ga je podpisal Jean Vigo, ima podnaslov Young devils at college in se seveda nanaša na dijake neke šole. Mladi uporniki se borijo proti represivnemu šolskemu sistemu, film pa preseneti z neposrednostjo prizorov, ki jih v tako zgodnjem obdobju filmskega ustvarjanja, niso bili ravno najbolj navajeni. Vidimo moškega z bingljem do kolen (ok, pretiravam, ampak zeblo ga zagotovo ni!), film se ponaša s človeškimi iztrebki oz. iztrebljanjem, od dreka do smrkljev in humorjem na te teme, blasfemične dijake, prismuknjene profesorje in prikrito homoerotiko.

Na koncu mladi uporniki (z razlogom ali brez – ali je ta sploh potreben?) na streho šole izobesijo gusarsko zastavo, film pa se konča tik pred tem, ko fantje poletijo s strehe…

Kul filmček. V celoti objavljen na YT:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Film Franka Capre pripoveduje zgodbo o ameriški misijonarki v Šangaju, kamor prispe k svojemu dragemu, prav tako misijonarju, da bi se poročila. Tik pred obredom se ženin odloči, da gre rešit otroke v bližnji sirotišnici. Ona je seveda pogumna, tako kot vse mlade ameriške neveste in gre zraven. Ker se vse dogaja med državljansko vojno, ju zajamejo neredi, kjer se neprostovoljno ločita.

Megan postane ujetnica generala Yena, ki ga igra Evropejec Nils Asther. Khm… Črni lasje in obrvi kot pri Spocku iz Star Trek, pa dobiš Kitajca?!!! Kakorkoli… Yen je warlord, ki ne igra po pravilih. Hladnokrvno da postreliti ujetnike, finančno izčrpava provinco, ki ji vlada itd. Je pa izredno načitan, pravi intelektualec, pop-budist, ki je nad vsem. Pred nami se tako odvija zgodba o zbliževanju ujtenice in ugrabitelja. Končna scena je sicer kul, a ne odtehta razvlečenosti in omalovaževanja Kitajcev, ki so maltene prikazani  kot retardirani ljudožerci, barbarbi.

YouTube slika preogleda

Ni za v mojo knjigo.

  • Share/Bookmark

Da bi si malo popravil okus po izkušnji z Mae West, sem posegel po še enem mjuziklu z meni zelo ljubim Jamesom Cagneyjem v glavni vlogi. Družbo mu delajo vedno simpatična Ruby Keeler (žena Ala Jolsona, The Jazz Singer, ki še čaka v vrsti na ogled), Dick Powell (skupaj z Ruby sta igrala že v 42nd Street) in ostali…

Cagney je hiperaktivni producent, ki odlično stepa in ima super energijo, a ga imam vseeno raje v gangsterskih vlogah. Ruby Keeler je klasično dobra. Ni najboljša pevka, je pa odlična steperka. Zgodba ni omembe vredna.

Film mi je oz. mi bo najbolj ostal v spominu po odličnih koreografijah, ki jih je prispeval legendarni Busby Brekeley. Predvsem By A Waterfall je impresivna:

YouTube slika preogleda

Sicer pa nisem ravno navdušen… Na vrsti je še Gold Diggers Of 1933, potem pa za nekaj časa zaključim z mjuzikli…

  • Share/Bookmark

Še en napol mjuzikl, ki zgleda bolj kot predstavitveni film za Mae West, kot pa celovečerec. 60 minut nepovezane zgodbe in egotripanja zgoraj omenjene gospe.

Not my cup of tea.

  • Share/Bookmark