1001 film preden umrem

31. L’Atalante (1934)

Jean je kapitan rečne tovorne ladje, Juliette pa je djevojka sa sela, ki si želi videti svet. Ker morajo mladoporočenci na poročno potovanje, združita koristno s prijetnim in Jean vzame Juliette s seboj na pot do Le Havra, sproti pa ji želi razkazati utrip glavnega mesta. Na ladji ju pričaka skromna posadka, ki jo sestavljata Papa Jules in njegov vajenec. Med novimi sostanovalci vlada sproščeno vzdušje, a problemi nastanejo, ko začne Jean kazati prve znake ljubosumja. Za Papa Julesa, ki sprva deluje kot opravilno nesposoben, se izkaže, da je pravi svetovljan in njegova kajuta je nastlana s predmeti z njegovih neštetih potovanj. Juliette je seveda vedoželjna deklina, a Jeanu to ne ustreza, zato se prvič spreta. Drugi, bolj usoden prepir se zgodi v Parizu, ko mladi par končno dočaka mestni utrip in se v nekem klubu Jean spre s krošnjarjem / žigolom / performerjem, ki peca Juliette in jo vabi, naj pobegne z njim.

L'Atalante (1934)

L'Atalante (1934)

Očarana nad velemestom, se odloči, da bo v Parizu prebila še en dan in pobegne z ladje. To Jeana tako razjezi, da se z ladjo odpravi naprej proti Le Havru, mlado ženo pa pusti na milost in nemilost velikega mesta, ki je seveda neizprosno do tako neizkušenih osebkov. Medtem ko Juliette tava po Parizu, brez denarja in sreče, Jean postaja vedno bolj depresiven, katatoničen, celo samomorilski. Ko ga po skoku v vodo rešita njegova ladijska kolega, se Papa Jules odloči, da se vrne v Pariz in najde kapetanovo mlado ženo. Tako se tudi zgodi in mladi par je srečno združen.

V zelo preprosti zgodbi, ko spremljamo prvih nekaj dni mladoporočencev, je polno scen in kadrov, ki bodo še leta naprej navduševala in inspirirala režiserje. L’Atalante velja za edini Vigov celovečerni film (umrl je pri 29-ih), a je hkrati tudi en najpomembnejših v filmski zgodovini nasploh. Poetični realizem filma je bil navdih za t.i. francoski novi val, med njegove fene pa se med drugimi prištevata Truffaut in Kusturica.

Odlična kamera, posnetki na lokaciji (za razliko od večine ameriških filmov tistega časa, ki so posneti v studiih, je tale film posnet na ulicah), ki bi jih lahko gledal kar same po sebi, fenomenalna osvetlitev in pa par nepozabnih scen (npr. rokoborba s samim seboj Papa Julesa) naredita ta film za enkratno izkušnjo! Toplo priporočam!

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj »»

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !